Armenska sodobna poezija: Arpi Voskanyan

KIBLA, 15. oktober 2025 ― Armenska sodobna poezija: Arpi Voskanyantorek, 21. 10. 2025, ob 18. uriMMC KIBLAV torek, 21. oktobra 2025, vas ob 18. uri vabimo v MMC KIBLA v Mariboru, da prisluhnete poeziji Arpi Voskanyan, ki jo bo avtorica brala v armenščini, in njenim prevodom v slovenščino in angleščino.Kulturne vezi med...

Delavnica pisanja

Svet umetnosti, 14. oktober 2025 ― Svet umetnosti | 20. generacija | Seminar iz pisanja Torek, 11. 11. 2025, 17.00 Galerija DobraVaga, Adamič-Lundrovo nabrežje 5, Ljubljana Rok za prijavo: 3. 11. 2025 Na delavnici pisanja bomo na primeru prispelih besedil nagovorile_ koristne smernice pri pisanju, se dotaknile_ pogostih dilem in udeleženkam_ pomagale_ izboljšati poslana besedila. Govorile_ bomo, kako ta besedila prilagoditi različnim […]

Arhitekt Ivan Vurnik: nekoč in danes, 1884-2024

UGM, 13. oktober 2025 ― Na promenadi Mestnega parka predstavljamo razstavo o delu Ivana Vurnika, enega izmed osrednjih arhitektov slovenskega modernizma, ustanovnega profesorja ljubljanske arhitekturne šole, inovatorja in umetnika. Razstava želi opozoriti na arhitektova vodilna in nekatera manj znana dela, kot so nadškofijska kapela v Trstu, sanatorij na Golniku, Sokolski dom na Taboru v Ljubljani, Aljaževa kapela v Vratih, delavsko naselje v Mariboru, kopališče Obla Gorica v Radovljici, spomenik skladatelju Juriju Fleišmanu v Beričevem pri Ljubljani in urbanistična ureditev Bleda.
Back2Back: Juš Premrov (2025-10-17)

Back2Back: Juš Premrov (2025-10-17)

DIVA video arhiv, 13. oktober 2025 ― V okviru dogodkov Back2Back vabimo domače in mednarodne avtorice_, da predstavijo svojo produkcijo in vzpostavijo dialog z deli iz arhiva Postaja DIVA po lastnem izboru. Povabili smo režiserja, scenarista, direktorja fotografije in glasbenikaJuša Premrova. Sodelujejo: Zmago Lenárdič, Sašo Podgoršek, Nataša Skušek in Mladen Stropnik, Anne Tassel, Duba Sambolec in Pernilla Edholm, Rok Sieberer - Kuri, Matevž Jerman in Matevž Rener. Pogovor in projekcija, 17. 10....
SAMRA BULJIĆ: ASIMILACIJA DOVRŠENA: AVTOKATALITIČNA REPLIKACIJA OBLIKE (izjava: Ema Ograjenšek)

SAMRA BULJIĆ: ASIMILACIJA DOVRŠENA: AVTOKATALITIČNA REPLIKACIJA OBLIKE (izjava: Ema Ograjenšek)

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 12. oktober 2025 ― Prvi pojav jezikovne oblike ostaja v veliki meri neznan. Ker izviri jezika segajo onkraj zanesljivih sledi ali dokumentacije in ker sta njihova preglednost – oziroma dostopnost analizi – neločljivo povezana s pojavom samih besed, z jezikom, ki je dovolj podoben našemu, da omogoča smiselno primerjavo, se vsak poskus oblikovanja dokončne časovnice ali razlage njegovega razvoja onkraj tega pogoja primerljivosti nujno šteje za spekulativen. Zgodovinski jezikoslovci so se tega vprašanja lotili na več načinov: anatomski – s predpostavko o nujnem razvoju možganskih zmožnosti, potrebnih za jezik (Homo erectus, pred okvirno 1,5 mil. let), tehnološki – s predpostavko o ključnih inovacijah, kot je izdelava orodij (od zgodnjih kamnitih orodij pred okvirno 1,5 mil. let do prvih plovil pred okvirno 40.000 leti), izdelava in uporaba katerih bi lahko zahtevala vsaj rudimentarno obliko verbalne komunikacije, in kulturni – s predpostavko o znakih simbolnega izražanja (kroglice iz nojevih jajčnih lupin pred okvirno 40.000 leti in kasnejše poslikave v jamah) kot o pojavu izraznega, simbolnega mišljenja. Berljivost oblike ter razumevanje njene geneze sta odvisna od podobnosti; od prenosljivosti elementov, ki omogočajo primerjavo. Prostorska instalacija Asimilacija dovršena: Avtokatalitična replikacija oblike se posveča strukturnim točkam tovrstne geneze oblike – ne jezikovne oblike, temveč oblike nasploh, v svoji nedoločljivi tujosti. Pri tem artikulira in mapira razvoj, ki ni več zavezan elementom uspešnega partikularnega stanja, ki bi se ohranilo in preneslo v nadaljnjo izražanje, pač pa neuspešnim elementom – razvojnim slepim ulicam, zavezanim lastnemu izginotju. S tem prestopa meje vednosti (temelječe na transparentnosti in berljivosti) v viskozno osrčje spekulacije. Instalacijo sestavlja večji odtis risbe in prostorski konstrukt z zaplatami umetnega usnja, ki tvori njegovo okolje. Odtis kot tehnika reprodukcije služi destabilizaciji odnosa med matrico in kopijo. Namesto jasne razli
še novic